Treida (28.3.-23.4.2024)

Prostorska instalacija / mešana tehnika

Space installation / mixed media

(SLO)

Zime so že nekaj časa opazno krajše in bolj mile, pomanjkanje snega je postala stalnica. Opozarjanje na globalno segrevanje poudarja pomen zime na eni strani, prav tako pa lahko zaradi družbenih navad in popularne kulture opazimo nostalgijo po snegu. Sneg je za božič v Sloveniji nazadnje zapadel leta 2007. Tajda Stiplovšek Jug postavi hipotezo, da lahko sneg v prihodnosti postane bodisi rariteta, neke vrste zgodovinska snov ali luksuzni material s katerim se lahko trguje kot surovino. Treida je drugi v seriji projektov znotraj katerih se avtorica ukvarja s pomenom snega v času posledic globalnega segrevanja in mu dodaja nove vloge. Predstavlja idejo o spletni platformi, kjer se s snegom trguje kot surovino, kar združuje temi ekonomije in ekologije.

Ime Treida je sestavljeno iz besede »trade« (trgovanje) in imena umetnice (Tajda). Avtorica že nekaj let spremlja razširjeno kulturo investiranja oziroma trgovanja, tudi v navezavi na individualistični življenjski slog – investira se (lahko) skoraj na vsakem področju v življenju posameznika, vendar le tja, kjer se bo to obrestovalo. Po zgledu določanja vrednosti nekaterim naravnim surovinam si je zamislila obstoj fiktivnega trga za prodajo solastniških deležev snega, ki ga že nekaj let zbira in hrani v zmrzovalniku. Na prostorsko zasnovani postavitvi v galeriji bodo postavljeni različni elementi projekta: interaktivna projekcija, shranjeni primerki »surovine« (hladilniki s snegom) ter delovno okolje uporabnika spletne platforme. Interaktivno projekcijo vizualno določa panoramski pogled pokrajine na Antarktiki, najdene na programu Google Earth. Znotraj ledeniške pokrajine, ki skuša posnemati »naravno« velikost, lahko opazujemo različne indikatorje. Pri tem avtorica uporabi obliko ledenika kot graf – tovrstna vizualizacija podatkov je namreč ljudem najbližja. Primerki snega v hladilnikih so shranjeni v različnih posodah (glede na to ali gre za svež sneg, starejši, bolj čist…) ter označeni z osnovnimi podatki (letnica, količina), kar jih približuje funkciji muzejskih artefaktov. Psevdoznanstveno označevanje lahko razumemo tudi kot potrebo po vtisu strokovnosti, navidezno kompleksnost, ki nevešče posameznike prepriča k nakupu. Na drugi strani pa prostor, v katerem je poustvarjeno delovno okolje uporabnika, želi pokazati kdo je tisti potencialni uporabnik platforme in s kakšnimi vprašanji se ukvarja. So to špekulatorji, ki iščejo hiter zaslužek ali varni naložbeniki, ki verjamejo v bolj dolgoročne in varne naložbe? Gre za posameznike ali instutucije in podjetja, ki vidijo v tem priložnost za razvoj specifičnih vej turizma, kjer se prodaja edinstvena izkušnja?Ime Treida je sestavljeno iz besede »trade« (trgovanje) in imena umetnice (Tajda). Avtorica že nekaj let spremlja razširjeno kulturo investiranja oziroma trgovanja, tudi v navezavi na individualistični življenjski slog – investira se (lahko) skoraj na vsakem področju v življenju posameznika, vendar le tja, kjer se bo to obrestovalo. Po zgledu določanja vrednosti nekaterim naravnim surovinam si je zamislila obstoj fiktivnega trga za prodajo solastniških deležev snega, ki ga že nekaj let zbira in hrani v zmrzovalniku. Na prostorsko zasnovani postavitvi v galeriji bodo postavljeni različni elementi projekta: interaktivna projekcija, shranjeni primerki »surovine« (hladilniki s snegom) ter delovno okolje uporabnika spletne platforme. Interaktivno projekcijo vizualno določa panoramski pogled pokrajine na Antarktiki, najdene na programu Google Earth. Znotraj ledeniške pokrajine, ki skuša posnemati »naravno« velikost, lahko opazujemo različne indikatorje. Pri tem avtorica uporabi obliko ledenika kot graf – tovrstna vizualizacija podatkov je namreč ljudem najbližja. Primerki snega v hladilnikih so shranjeni v različnih posodah (glede na to ali gre za svež sneg, starejši, bolj čist…) ter označeni z osnovnimi podatki (letnica, količina), kar jih približuje funkciji muzejskih artefaktov. Psevdoznanstveno označevanje lahko razumemo tudi kot potrebo po vtisu strokovnosti, navidezno kompleksnost, ki nevešče posameznike prepriča k nakupu. Na drugi strani pa prostor, v katerem je poustvarjeno delovno okolje uporabnika, želi pokazati kdo je tisti potencialni uporabnik platforme in s kakšnimi vprašanji se ukvarja. So to špekulatorji, ki iščejo hiter zaslužek ali varni naložbeniki, ki verjamejo v bolj dolgoročne in varne naložbe? Gre za posameznike ali instutucije in podjetja, ki vidijo v tem priložnost za razvoj specifičnih vej turizma, kjer se prodaja edinstvena izkušnja?

Video, ki se predvaja na delovnem računalniku, simulira aktivnost uporabnika, ki med drugim pregleduje različne indikatorje – ti poleg klasičnega prikaza gibanja vrednosti kažejo vplive različnih zunajih faktorjev. Nedvomno je za investitorje trgovanja s snegom najpomembnejše spremljanje vremena ter podnebnih sprememb. Problem, ki ga predstavlja shranjevanje snega je energetska poraba, zaradi česar tako zunanji faktorji kot etični zadržki zavirajo rast tega trga. Dodani so tudi domnevni osebni predmeti uporabnika platforme, ki poudarjajo neobhodno osebno zgodovino, izkušnje in vrednote, ki (lahko) prav tako predstavljajo svojevrsten dejavnik pri sprejemanju odločitev. Tajda Stiplovšek Jug se kljub nedvoumni prisotnosti okoljske problematike v projektu ne osredotoča na posledice izginjanja snega, temveč jo zanima raziskovanje človeških načinov vrednotenja. Navsezadnje – kakšen bi bil odnos med njenim, shranjenim snegom in tistim na Antarktiki, odnos med človeško dodeljeno vrednostjo in tisto, ki pogojuje obstoj človeštva? Bi lahko njen sneg postal vrednejši?

Razstava sodi v ciklus Odprti termin za mladega intermedijskega umetnika, ki ga Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. pripravlja od leta 2016 in predstavlja prvo samostojno predstavitev mlade umetnice v Ljubljani.

Avtorica teksta kustosinja Nina Skumavc

(ENG)

Winters have been noticeably shorter and milder for some time now, and the lack of snow has become a constant. On the one hand, the warnings regarding global warming emphasise the importance of winter. Still, nostalgia for snow can also be observed in the context of social customs and popular culture. The last time snow fell for Christmas in Slovenia was in 2007. Tajda Stiplovšek Jug hypothesises that in the future, snow may become either a rarity, a kind of historical substance, or a luxury material fit for trading as a raw material. Treida is the second in a series of projects in which Stiplovšek Jug deals with the importance of snow regarding the consequences of global warming and equips the snow with new roles. Treida presents the idea of an online platform where snow is traded as raw material, combining economics and ecology.

The title »Treida« consists of the word »trade« and the artist’s name (Tajda). For several years, Stiplovšek Jug has been following the widespread culture of investing and trading, also in connection to individualistic lifestyles: investments are (can be) made in almost every area of an individual’s life, but only where they will pay off. Following the example of determining the value of certain natural raw materials, she imagines a fictitious market for the sale of co-owned shares of snow that she has been collecting and storing in the freezer for a few years now. Various elements of the project will be placed on a spatially designed gallery layout: interactive projection, stored samples of »raw material« (freezers with snow), and the online platform user’s working environment. The interactive projection is visually defined by a panoramic view of the Antarctic landscape found on Google Earth. The glacial landscape imitating its »natural« size gives insight into various indicators. Here, the artist uses the shape of a glacier as a graph since this type of data visualisation is familiar to people. Snow samples in freezers are stored in different containers (depending on whether the snow is fresh, old, clean, etc.) and marked with primary data (year, quantity), which draws them closer to the function of museum artefacts. Pseudoscientific labelling can also be understood as a need to give the impression of expertise, as apparent complexity, to convince unskilled individuals to buy. On the other hand, the space in which the user’s working environment is recreated aims to show who the potential user of the platform is and what issues they deal with. Are they speculators looking for a quick profit or safe investors who believe in long-term and safe investments? Or are they individuals, institutions and companies who see this as an opportunity to develop specific branches of tourism where a unique experience is for sale?

The video played on the computer simulates the user’s activity, who, among other things, examines various indicators that, in addition to the vocal representation of value movements, show the influence of different external factors. Monitoring the weather and climate changes is, without a doubt, essential for investors trading with snow. The problem posed by snow storage is energy consumption, which is why both external factors and ethical concerns inhibit the growth of this market. Also exhibited are the alleged personal items of the platform user, which emphasise the inevitable personal history, experiences and values, which (may) also represent an important factor in decision-making. Despite the unmistakable environmental questions in the project, Tajda Stiplovšek Jug does not focus on the consequences of the disappearance of snow. She is interested in researching human value-making processes. After all, what would be the relationship between the snow that she stores and that of Antarctica, the relationship between the human assigned value and that which conditions the existence of humanity? Could her snow become more valuable?

From the text by curator: Nina Skumavc