Tajda Stiplovšek-Jug
Kontakt:
tajda.s.j@gmail.com
Izjava o umetniški praksi:
V svoji umetniški praksi se zanimam za možnosti razširitve umetniške funkcije, k čemur pristopam v dveh smereh; prva se osredotoča na razširitev funkcij umetniške prakse, druga pa na razširitev funkcije umetniškega dela samega. To raziskovanje se razvija prek transdisciplinarnega pristopa, v katerem vključujem materiale, medije in procese.
To zanimanje se začne s teoretičnimi vprašanji o funkcionalnosti. Funkcionalnost raziskujem predvsem v treh kontekstih, da bi se ji približala z različnih zornih kotov. Dejstvo, da funkcije v resnici ne obstajajo, ampak so plod našega uma, je še posebej prisotno v naravi, kjer lahko funkcionalnost razumemo skozi ohranjanje obstoja - ekosisteme ohranjajo rastline, kamnine, vrste in celo vreme, pri čemer vsaka od njih spontano sodeluje pri lastni samorealizaciji. Po drugi strani pa se tehnoloških in industrijskih sistemov lotevam kot sistemov, ki so gosto prežeti s funkcionalnostjo, saj je skoraj vsaka človeško ustvarjena komponenta, ki lahko prevzame neverjetno abstraktno obliko, ustvarjena za izvajanje zelo specifične izvedbene vloge. Umetniško funkcijo, ki jo skušam preoblikovati z vpeljavo funkcij naravnega samoohranjanja in neposredne rabe, povezanih s tehnološkimi predmeti, pa obravnavam kot specifično v svojih posrednih, progresivnih in kulturnih manifestacijah.
Za združevanje, premestitve in ponovno umeščanje funkcionalnosti med temi konteksti se opiram na analizo poškodb in obnove, ki ju obravnavam kot pojava, ki prekinjata in ponovno vzpostavljata funkcionalnost ter povezujeta funkcionalnost z nefunkcionalnostjo. V tem okviru funkcionalnost vstopi na dialektična tla; celoten svet je mogoče razumeti kot sistem, katerega deli so prepleteni s procesi poškodb in obnov, pri čemer je tisto, kar je funkcionalno in obnovitveno za en sistem, lahko hkrati disfunkcionalno in škodljivo za drugega.
Po eni strani raziskujem odnos med naravnim in industrijskim kontekstom, po drugi pa med tehnološkim in umetniškim. Prvi se osredotoča na to, kako narava in industrija medsebojno škodujeta ter kako bi narava lahko spekulativno obdelovala industrijo, namesto obratno. Drugi se osredotoča na to, kako se tehnologija dojema kot funkcionalna, ker ima neposredno uporabo, umetnost pa se dojema kot disfunkcionalna, saj je njena uporaba posredna. Iz teh odnosov izhajata dve smeri, v katerih skušam razširiti umetniško funkcijo: v prvi raziskujem, kako je mogoče industrijsko obdelati prek analogij z naravnimi procesi in predindustrijskimi tehnikami, v drugi pa raziskujem, kako lahko umetniško delo pridobi neposredno uporabo, hkrati pa ostane umetniško delo.
Moje raziskovanje razširitve funkcije umetniške prakse se osredotoča na spekulativne prakse, utemeljene na analogijah z naravnimi pojavi, z materiali, kot so zemeljske kamnine, organizmi, kot so živali, procesi, kot je fosilizacija, ter praksami, kot je kmetijstvo. Glavni namen teh analogij je uporaba naravnih in predmodernih procesov za raziskovanje načinov, na katere lahko ti procesi posegajo v industrijske in tehnološke materiale ter orodja, kot so gradbeni materiali, stroji, računalniki, roboti in digitalna okolja. V okviru te umetniške prakse in raziskave sta poškodovanje in obnavljanje postali moji osrednji metodi za prevajanje tega teoretičnega ozadja v praktične in materialne procese, pojavljata pa se v skoraj vsakem projektu. Razvijata se skozi spekulativne prakse mehanskega popravljanja, obnove (sanacije), fosilizacije in preživetja.
Druga smer širitve umetniške funkcije je usmerjena v širitev funkcije samega umetniškega dela.
Cilj te raziskave in prakse je postaviti pod vprašaj konvencionalne funkcije umetniških del – bodisi kot predmetov z ritualno vrednostjo, predmetov, ki zagotavljajo estetsko doživetje, ali celo sodobnih funkcij, kot je na primer vloga predmetov, ustvarjenih za razstavljanje. To uresničujem z raziskovanjem razstave kot sistema in z razvojem metod, s katerimi umetniška dela postanejo podporni elementi razstave in njene vsebine.
V okviru tega procesa me zanimajo možna preseganja ustvarjanje umetniških del kot samostojnih projektov in osredotočanje na ustvarjanje solidarnostnih umetniških del - zasnovana kot orodja za razstavljanje, opazovanje, raziskovanje ali drugačno podpiranje drugih umetniških del.
V tej smeri širitve umetniške funkcije se ta metoda razlikuje od druge smeri mojega raziskovanja, vendar še vedno sledi metodam preusmerjanja funkcij med naravnimi, tehnološkimi in umetniškimi konteksti. Povezuje tudi vprašanja sistemov, sobivanja in ohranjanja, saj umetniška dela ne ohranjajo le lastnega obstoja, temveč sodelujejo pri obstoju drugih in ga omogočajo. Poleg zanimanja za to, kaj se zgodi, ko se funkcije elementov odstranijo iz enega sistema in vpeljejo v drugega, me prav tako zanima, kakšno materialno znanje, uporabe in odnosi se pojavijo skozi te premike.
Izobrazba:
2022: Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana) Oddelek za kiparstvo
2021: Erasmus+ študentska mobilnost na Umetniški univerzi v Linzu (Kunstuniversität Linz) Oddelek za kiparstvo in transmedijski prostor (5 mesecev)
2022/2023: Erasmus+ študentska mobilnost na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Leipzigu (Hochschule für Grafik und Buchkunst Leipzig), oddelek za prostor in instalacije (5 mesecev)
2025: Culterim Independent Class v Berlinu, Nemčija (5 mesecev)
Razstave:
2022: Skupinska razstava »Taljenje« v galeriji Alkatraz, Ljubljana
2021: Skupinska razstava »Primavera« v galeriji GT22 v okviru DLUM (Društvo likovnih umetnikov Maribor), Maribor
2023: sodelovanje na festivalu Svetlobna gverila s skupinskim projektom študentov Oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Ljubljana
2024: Samostojna razstava »Sel« v galeriji Tkalka, Maribor
2024: Samostojna razstava »Treida« v galeriji P74, Ljubljana
2025: Medditerranea Bienale mladih umetnikov (»Brezmejno«), Nova Gorica / Gorizia
2025: Skupinska razstava »Wit Power. Climate protection instead of fake news« v galeriji Global Group 3000, Berlin
2025: Skupinska razstava »Premiera 2025« v galeriji Centra za sodobno umetnost Celje
2025: Samostojna razstava »Zmrzovalnik, kot razstavni prostor« v galeriji Tkalka, Maribor
2026: Skupinska razstava »Kdor ga ima« v Layerjevi hiši, Kranj
2026: Razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2026 v galeriji P74, Ljubljana
Štipendije in nagrade:
2025: Štipendija za specializirane poklice v tujini (Ministrstvo za kulturo RS)
2026: Nominacija za nagrado skupine OHO